Slovenian, German, Italian, Polish

lepoglava

Lepoglava – zibelka znanosti, umetnosti in šolstva

Lepoglava je idilično mesto v samem srcu Zagorja, ki se nahaja med planino Ivanščica in Ravno goro, ob koritu reke Bednja. Gre za mesto z bogato in pomembno zgodovino, kulturno dediščino in naravnimi znamenitostmi. Lepoglava je bila prvič omenjena leta 1399, s prihodom pavlincev leta 1400 in gradnjo cerkve ter samostana pa je Lepoglava postala zibelka znanosti, umetnosti, kulture in šolstva. Leta 1503 je začela delovati prva javna gimnazija na Hrvaškem, leta 1656 je bila ustanovljena filozofska fakulteta, za tem pa še prva hrvaška univerza. Konec 18. stoletja je bil samostan spremenjen v kaznilnico, v kateri so v 20. stoletju zaporno kazen prestajale številne znane osebe: Josip Broz, Moša Pijade, Alojzije Stepinac, Franjo Tuđman, pripadniki gibanja hrvaška pomlad in drugi. Na območju mesta Lepoglava se nahajata tudi Kamenica in Višnjica, kraja, v katerih dominirajo cerkve in kapelice iz 17. oziroma 18. stoletja. Danes je Lepoglava mesto z več kot 8.000 prebivalci, ki neguje tradicijo in kulturo ter razvija turistično ponudbo, zasnovano na bogati zgodovinski dediščini in naravnih znamenitostih.

lepoglavska cipka autor Darko Goranak Godar 
Čudežna čipka – večstoletna tradicija izdelave klekljane čipke v Lepoglavi

Lepoglavska čipka

Čudežna čipka – lepota in čarovnija, ki naj bi jo pred več stoletji na Hrvaško prinesli pavlinci, je posebnost Lepoglave in njene okolice. Čipkarsko veščino so podeželski prebivalci postopoma sprejeli in je vse do danes ostala tradicija, ki ni bila nikoli povsem prekinjena. Lepoglavska čipka je pravi razcvet doživela ob koncu 19. stoletja in v prvi polovici 20. stoletja zahvaljujoč Zlati pl. Šufflay, ki je prva organizirala izdelavo čipk in jih oplemenitila z narodnim ornamentom. Njeno izjemno uspešno delo je po 1. svetovni vojni nadaljevala Danica Brossler. Opus Danice Brossler predstavlja temelj tehnoloških značilnosti lepoglavske čipke, ki so povzete v nekaj točkah: tehnika izdelave: klekljana čipka; način izdelave: s pomočjo okrogle trde podlage in parnega števila lesenih klekljev (punkelj in kleklji), prek šablonske predloge, prepleteno na način, ki reliefno izpostavi konture posameznega motiva, katerega površina je vedno izražena v kombinaciji gostega in redkega pletiva; material: lanena nit, bombažna nit v beli in bež barvi (oznake debeline od 100 do 200); ornamentika: geometrijski in stilizirani cvetlični in živalski motivi; najpogostejši motivi: potka, polžek, zaprti polkrog, rogljiček, vrtnica, makov cvet, list vrtnice, hrastov list, cvetek, cvetek z lističem, bršljan, žir, metulj, ptica; podlaga in polnilo: mrežica v obliki satja, mrežica s pentljico – trikotna mrežica, pajčevina, satovje z listki, šahovnica, črka K, poševna mrežica; izdelki: podstavki okrogle, ovalne in pravokotne oblike različnih velikosti. Večstoletna izdelava klekljane čipke na lepoglavskem območju je tako ustvarila in do danes ohranila posebno obliko čipkarstva, za katero se lahko v prvi vrsti zahvalimo nadarjenosti Danice Brossler. Njeno nadarjenost so nadaljevale številne marljive ženske, čipkarice, ki so znale njene ideje pretvoriti v končni izdelek, ki ga danes poznamo pod imenom LEPOGLAVSKA ČIPKA. Od leta 2009 je lepoglavska čipka uvrščena na UNESCOV seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. Poseben pomen v promociji lepoglavske čipke imajo mednarodni festivali čipke, ki vsako leto potekajo septembra.

crkva lepoglava

Cerkev Brezmadežnega spočetja Blažene Device Marije

Gradnja cerkve in pavlinskega samostana se je začela v 15. stoletju, od sredine 17. stoletja pa se je cerkev dograjevala in okraševala. Gre za barokizirano gotsko zgradbo, katere notranjost je opremljena s številnimi baročnimi kosi, rezbarijami, baročnimi oltarji in freskami Janeza Krstnika Rangerja. Nad svetiščem cerkve dominira baročni oltar iz 18. stoletja, ob katerem se nahajajo še štirje oltarji in tri stranske kapelice. V cerkvi se nahajajo ene najstarejših orgel na Hrvaškem iz leta 1649, na katere se še vedno lahko igra. Cerkev je kulturna dobrina nacionalnega pomena. Gradnja samostana je potekala od leta 1650 do leta 1711, z ukinitvijo pavlinskega reda leta 1786 pa je upravljanje samostana prevzela državna uprava, ki je prostore samostana spremenila v zapor. Zapor je bil leta 2001 izpraznjen, samostan pa vrnjen Varaždinski škofiji, ki ga je spremenila v pastoralni center. Z obnovo pavlinskega samostana se želi Lepoglavi povrniti oznaka versko-kulturnega središča severozahodne Hrvaške.

lepoglavski ahta geoloski spomenik prirode kameni vrh autor Bozidar Breski
Šesti geološki naravni spomenik na Hrvaškem

GAVEZNICA-KAMENI VRH

Območje Gaveznica-Kameni vrh je zakonsko zaščiteno od 18. marca 1998 kot šesti geološki naravni spomenik na Hrvaškem. Gre za zaščiteno območje, ki je nahajališče poldragega kamna ahata. To je edini ohranjen fosilni vulkan na Hrvaškem, ki je nastal pred približno 22 milijoni let. Hrib Kameni vrh je danes ogromna luknja zapuščenega kamnoloma Gaveznica, ki po videzu spominja na žrelo vulkana. Tu so lepoglavski zaporniki kopali vulkansko steno, hiperstenski andezit, ki je zelo čvrst in primeren za cestno podlago. Danes območje Gaveznica-Kameni vrh predstavlja znanstveno, izobraževalno in turistično znamenitost.

Paraglider

Ravna gora – najbolj severna gora Hrvaškega Zagorja

Ravna gora je najbolj severna gora Hrvaškega Zagorja, visoka 686 metrov. Razteza se v smeri jugozahod-severovzhod. Bogata je z raznovrstnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, posebna pa je tudi zaradi jame, ki je zaradi kraških zanimivosti primerna za planinske izlete. Na Ravni gori sta dve izhodiščni točki za jadralne padalce in kapelica Sveti trije kralji, na vrhu pa se nahaja razgledna točka, s katere se ponuja razgled na celotno okolico. Ravna gora ponuja številne možnosti za zabavo in okrepčilo ter nočitev v dveh planinskih domovih.

Velike pećine
, strme stene, visoke 50–80 metrov, zgrajene iz svetlega apnenca, so priljubljene pri plezalcih prostega sloga in alpinistih. Na vrhu Velikih pećin se nahaja velik leseni križ. Po ustni legendi je plemkinja, nesrečno zaljubljena v lokalnega kmeta, v trenutku obupa skočila prav s tega mesta.

Kapelica Sveti trije kralji
, zgrajena leta 1619. Donator gradnje je bil grof Ivan Drašković, takratni lastnik dvorca Trakošćan. V notranjosti se nahajajo izvorno ohranjena prižnica in trije oltarji.

Trije kralji
(681 metrov), vrh Ravne gore, kjer se nahaja 10,7 metra visoka piramida, s katere se ponuja čudovit razgled na celotno območje.

Zupci
, skupina koničastih razlomljenih sten, obkroženih z gozdom. Blizu njih se nahaja čistina na pobočju, ki jo padalni jadralci uporabljajo kot vzletišče. Najlepša cerkev na severu Hrvaške, šeststo let stara cerkev Sv. Marije.

lepoglava

Lepoglava – Die Wiege der Wissenschaft, Kunst und Bildung

Lepoglava ist eine idyllische Stadt im Herzen der Region Zagorje zwischen den Bergen Ivanščica und Ravna Gora am Flussbett der Bednja. Es handelt sich um eine Stadt mit einer reichen und außergewöhnlichen Geschichte, einem einzigartigen Kulturerbe und zahlreichen Natursehenswürdigkeiten. Erstmals wurde die Stadt Lepoglava im Jahre 1399 erwähnt. Mit der Ankunft der Pauliner im Jahr 1400 und der Errichtung der Kirche und des Klosters entwickelte sich die Stadt Lepoglava zu einer Wiege der Wissenschaft, Kunst, Kultur und Bildung. Im Jahre 1503 nimmt das erste öffentliche Gymnasium in Kroatien seine Arbeit auf, 1656 werden die Philosophische Fakultät und anschließend auch die erste Universität Kroatiens gegründet. Ende des 18. Jahrhunderts wurde das Kloster in ein Gefängnis umgewandelt, in dem im 20. Jahrhundert viele berühmte Persönlichkeiten inhaftiert waren: Josip Broz, Moša Pijade, Alojzije Stepinac, Franjo Tuđman, die führenden Exponenten des Kroatischen Frühlings, u.s.w. Auf dem Gebiet der Stadt Lepoglava befinden sich die Orte Kamenica und Višnjica, deren Ortsbild von Kirchen und Kapellen aus dem 17. bzw. 18. Jahrhundert geprägt wird. Heute ist Lepoglava eine Stadt mit mehr als 8000 Einwohnern, wo deren Tradition und Kultur gepflegt wird und ein Tourismusangebot besteht, das sich auf ein reiches historisches Erbe und interessante Natursehenswürdigkeiten verlässt.

lepoglavska cipka autor Darko Goranak Godar

Die Faszination Spitze – Die jahrhundertealte Tradition der Spitzenklöppelei in Lepoglava
Lepoglava Spitze

Die Faszination Spitze – Die Schönheit und Magie, von der angenommen wird, dass sie vor einigen Jahrhunderten von den Paulinern nach Kroatien gebracht wurde, ist eine Besonderheit der Stadt Lepoglava und ihrer Umgebung. Die Kunst der Spitzenklöppelei wurde allmählich in der ländlichen Bevölkerung angenommen und wandelte sich mit der Zeit zur Tradition, die bis heut bestehen geblieben ist. Die Lepoglava Spitze erlebte ihre ab dem Ende des 19. Jahrhunderts und in der ersten Hälfte des 20. Jahrhunderts dank der Adeligen Zlata Šufflay ihre Blütezeit, die als erste mit der Klöppelei von mit Volksornamenten verzierter Spitze begann, ihr Wirken wurde nach dem Ersten Weltkrieg äußerst erfolgreich von Danica Brossler fortgesetzt. Die Kreationen von Danica Brossler stellen die Grundlagen der technologischen Erkennungsmerkmale der Lepoglava Spitze dar, die aus mehreren Elementen bestehen: Die Herstellungstechnik: Klöppelspitze; Herstellungsverfahren: Es wird eine harte Klöppelrolle als Unterlage und eine gerade Anzahl von Klöppeln (Dedek und Bateki) über einer Mustervorlage verwendet, wobei die Konturen eines einzelnen Motivs, dessen Oberfläche immer in einer Kombination aus dickem und dünnem Faden besteht, verflochten und hervorgehoben werden; Material: Leinenfaden, Baumwollfaden in Weiß und Beige (Fadenstärke 100 bis 200); Ornamentik: Geometrische und stilisierte Blumen- und Tiermotive; Die häufigsten Motive: Pfad, Schnecke, Schnörkel, Hörnchen, Rose, Mohnrose, Rosenblatt, Eichenblatt, Blümchen, Blümchen mit Blatt, Efeu, Eichel, Schmetterling, Vogel; Grundlage und Musterung: Netzgrund, Netzgrund mit Schlaufe, Spinnennetz, Wabe mit Blättern, Schachbrett, Buchstabe K, Grundnetz in diagonaler Ausführung; Produkte: Runde, ovale und rechteckige Deckchen bzw. Untersetzer unterschiedlicher Größe. Die jahrhundertealte Tradition der Herstellung von Klöppelspitze in der Region Lepoglava hat eine einzigartige Art und Weise der Spitzenklöppelei hervorgebracht und bewahrt, die wir in erster Linie dem Talent von Danica Brossler zu verdanken haben. Sie war das Vorbild für zahlreiche fleißige Klöpplerinnen, die es verstanden, aus ihren Ideen Produkte zu fertigen, die heute unter dem Oberbegriff LEPOGLAVA SPITZE bekannt sind. Seit 2009 befindet sich die Lepoglava Spitze auf der UNESCO-Liste des immateriellen Weltkulturerbes. Die internationalen Spitzenfestivals, die jedes Jahr im September veranstaltet werden, haben eine besondere Bedeutung für die Verbreitung der Lepoglava Spitze.

crkva lepoglava

Die schönste Kirche Nordkroatiens, sechshundert Jahre alte Kirche St. Maria
Kirche der Unbefleckten Empfängnis der seligen Jungfrau Maria

Die Errichtung der Kirche und des Paulinerklosters begann im 15. Jahrhundert und ab der Mitte des 17. Jahrhunderts wurde die Kirche erweitert und ausgestaltet. Im Inneren des im Stil der Barockgotik erbauten Kirchengebäudes sind zahlreiche Barockmöbel, Holzschnitzereien, Barockaltären und Fresken von Johann Baptist Ranger zu finden. Den Altarraum der Kirche schmückt ein Barockaltar aus dem 18. Jahrhundert, neben dem sich vier weitere Altäre und drei Seitenkapellen befinden. Die Kirche beherbergt eine der ältesten Orgeln Kroatiens aus dem Jahre 1649, auf der auch heute noch gespielt wird. Bei der handelt es sich um ein Kulturgut von nationaler Bedeutung. Die Errichtung des Klosters dauerte von 1650 bis 1711, und mit der Aufhebung des Paulinerordens im Jahr 1786 wurde das Kloster unter staatliche Verwaltung gestellt, was nach sich zog, dass das Kloster in ein Gefängnis umwandelt wurde. Das Gefängnis wurde 2001 geräumt und das Kloster an die Diözese Varaždin zurückgegeben, welche es in ein Pastorales Zentrum umwandelte. Mit der Erneuerung des Paulinerklosters sollte der Ruf der Stadt Lepoglava als religiösem und kulturellem Zentrum im Nordwesten Kroatiens wiederhergestellt werden.

lepoglavski ahta geoloski spomenik prirode kameni vrh autor Bozidar Breski

Das sechste geologische Naturdenkmal in Kroatien

GAVEZNICA-KAMENI VRH

Das Gebiet Gaveznica-Kameni Vrh steht seit dem 18. März 1998 als sechstes geologisches Naturdenkmal in Kroatien unter Naturschutz. Im Schutzgebiet befinden sich eine Fundstätte des Halbedelsteins Achat, bei dem es sich um den einzigen erhaltenen fossilen Vulkan in Kroatien handelt, der vor ca. 22 Millionen Jahren entstanden ist. Heute stellt die Anhöhe Kameni Vrh eine riesige Grube im verlassenen Gaveznica-Steinbruch dar, die wie ein Vulkankrater aussieht. Dort förderten die Insassen der Strafanstalt Lepoglava das Vulkangestein Hypersthen-Andesit zu Tage, das sehr hart ist und sich hervorragend für Straßenoberflächen eignen. Heute stellt das Gebiet Gaveznica-Kameni Vrh Sehenswürdigkeit für Wissenschaftler, Wissensdurstige und Touristen dar.

Paraglider

Ravna Gora – Das nördlichste Gebirge des Hrvatsko Zagorje

Ravna Gora ist das nördlichste Gebirge des Hrvatsko Zagorje und ist 686 Meter hoch. Es erstreckt sich in südwest-nordöstlicher Richtung. Das Gebirge hat eine vielfältige Tier- und Pflanzenwelt zu bieten, die als Karstattraktion bekannte Höhle eignet sich besonders gut für einen Wanderausflug. Auf der Ravna Gora befinden sich zwei Startstellen für Paraglider, die Kapelle der Heiligen Drei Könige mit einem Aussichtsturm, von dem aus Sie die gesamte Umgebung besichtigen können. Das Gebirge Ravna Gora bietet dem Besucher zahlreiche Freizeitgestaltungsmöglichkeiten und die Möglichkeit in zwei Wanderhütten Rast zu machen oder in ihnen zu übernachten.

Velike Pećine
, die 50 – 80 Meter hohen steilen Felsen aus hellem Kalkstein sind für Freeclimber und Alpinisten besonders attraktiv. Auf der Spitze der Velike Pećine befindet sich ein großes Holzkreuz. Der mündlichen Überlieferung zufolge stürzte sich in einem Moment der Verzweiflung eine Adelige, die sich unglücklicherweise in einen örtlichen Bauern verliebt hatte, hier in den Tod.


Kapelle der Heiligen Drei Könige
, erbaut 1619. Die Kapelle wurde im Auftrag von Graf Ivan Drašković, dem damaligen Besitzer des Schlosses Trakošćan, errichtet. Im Inneren befinden sich eine sehr gut erhaltene Kanzel und drei Altäre.


Drei Könige
(681 Meter), der Gipfel der Ravna Gora, auf dem sich eine 10,7 Meter hohe Pyramide mit einer wunderschönen Aussicht auf die gesamte Umgebung befindet.


Zupci
, eine Gruppe spitzer gebrochener Felsblöcke, die von Wald umgeben sind. Neben ihnen befindet sich an einem Hang eine Lichtung, die Paraglider als Startstelle nutzen.

lepoglava

Lepoglava – culla delle scienze, dell’arte e dell’istruzione

Lepoglava è una ridente cittadina proprio nel cuore dello Zagorje, stretta tra le montagne dell’Ivanščica e della Ravna gora e il letto del fiume Bednja. Lepoglava è un luogo di storia ricca e originale, con un bel patrimonio culturale e tante bellezze naturali. Viene menzionata per la prima volta nel 1399. Ma è con l’arrivo dei monaci paolini, avvenuto nel 1400, che vi costruiscono la chiesa ed il convento, che Lepoglava diventa una vera e propria culla delle scienze, dell’arte, della cultura e dell’istruzione. Nel 1503 apre le proprie porte il primo liceo pubblico di Croazia, seguito nel 1656 dalla facoltà di lettere e filosofia e, per finire, dalla prima università croata. Il convento fu trasformato in carcere sul finire del XVIII secolo. Nelle sue celle soggiornarono, nel corso del XX secolo, illustri personalità come Josip Broz, Moša Pijade, Alojzije Stepinac, Franjo Tuđman, alcuni esponenti della “Primavera croata” e tanti altri. Nei dintorni di Lepoglava spiccano Kamenica e Višnjica, località dominate da chiese e cappelle rispettivamente del XVII e del XVIII secolo. Oggi Lepoglava è un centro urbano con oltre 8000 abitanti che ha a cuore le tradizioni e la propria identità culturale ed è impegnata a sviluppare un’offerta turistica basata sul suo ricco passato e sulle sue bellezze naturali.

lepoglavska cipka autor Darko Goranak Godar

Meraviglioso merletto – la tradizione plurisecolare del merletto a tombolo a fuselli di Lepoglava
Merletto di Lepoglava

La bellezza e la magia di questo meraviglioso merletto, che si crede sia stato portato in Croazia diversi secoli fa dai monaci paolini, sono una peculiarità di Lepoglava e dintorni. L’arte merlettaia attecchì gradualmente tra la popolazione rurale, diventando una tradizione mai completamente interrotta. Il merletto di Lepoglava raggiunse l’apice del suo splendore negli ultimi anni del XIX secolo e nella prima metà del XX secolo grazie alla nobildonna Zlata Šufflay, la quale per prima ne organizzò la produzione ed ebbe l’idea di impiegarlo per arricchire i costumi femminili della tradizione. Il suo eccellente lavoro fu proseguito da Danica Brossler dopo la Prima guerra mondiale. L’opera di Danica Brossler rappresenta la base cui s’ispirano le peculiarità tecnologico-manifatturiere del merletto di Lepoglava, riassumibili in alcuni punti. Tecnica di lavorazione: merletto a tombolo a fuselli. Modalità di lavorazione: con l’aiuto di un supporto rigido di forma circolare e di un numero pari di fuselli di legno (localmente detti dedeki, bateki o batići), attraverso un cartamodello, i fili vengono intrecciati in modo tale da far risaltare i contorni del singolo motivo, la cui superficie viene sempre evidenziata attraverso la combinazione di fili intrecciati più o meno fittamente. Materiale: filo di lino, filo di cotone di colore bianco o beige (con spessore da 100 a 200). Aspetto ornamentale: motivi geometrici, oppure raffiguranti fiori e animali stilizzati. Motivi più frequenti: viottolo, lumachina, ricciolo, cornetto, rosa, papavero, foglia di rosa, foglia di quercia, fiorellino, fiorellino con fogliolina, edera, ghianda, farfalla, uccello. Supporto e punti di riempimento: reticella – spago cerato, reticella a intreccio – spago cerato ammorbidito, ragnatela, favo con foglioline, scacchiera, lettera K, reticella obliqua. Prodotti: tovagliette e centrini di varie dimensioni e forme (circolare, ovale e rettangolare). La plurisecolare tradizione della lavorazione del merletto a tombolo a fuselli, sviluppatasi a Lepoglava e dintorni, ha partorito e preservato fino ai nostri giorni un’arte merlettaia tutta particolare che dobbiamo innanzitutto al talento di Danica Brossler. Sotto la sua guida, un gran numero di abilissime merlettaie ha saputo tradurre in prodotti finiti le sue idee: ciò che oggi è da tutti conosciuto e riconosciuto come il MERLETTO DI LEPOGLAVA. Il merletto di Lepoglava è stato inserito nel 2009 nella lista dei beni facenti parte del patrimonio culturale immateriale dell’umanità sotto l’egida dell’UNESCO. I festival internazionali del merletto, che si svolgono ogni anno a settembre, sono molto importanti per la promozione del merletto di Lepoglava nel mondo.

crkva lepoglava

Santa Maria, vecchia di sei secoli, è la chiesa più bella del nord della Croazia
Chiesa dell’Immacolata concezione della Beata Vergine Maria

La costruzione della chiesa e del convento dei Paolini iniziò nel XV secolo, mentre dalla metà del XVII secolo in poi, l’edificio ecclesiastico fu ampliato e arricchito con varie decorazioni. La chiesa è un edificio gotico “barocchizzato”, i cui interni sono un tripudio di mobili, intarsi, altari e affreschi barocchi, questi ultimi opera di Ivan Krstitelj Ranger. Il presbiterio della chiesa è dominato da un altare barocco del XVIII secolo affiancato da altri quattro altari minori e tre piccole cappelle adiacenti. All’interno della chiesa (che è bene culturale di rilievo nazionale) c’è uno degli organi ancora funzionanti più antichi della Croazia, risalente al 1649. I lavori di costruzione del convento durarono dal 1650 al 1711; con la soppressione dell’ordine dei paolini, avvenuta nel 1786, il convento fu posto sotto l’amministrazione statale e trasformato in carcere. Trasferito altrove il penitenziario, nel 2001 l’edificio fu restituito alla Diocesi di Varaždin, che lo ha trasformato in centro pastorale. Con il restauro del convento paolino, si è voluto restituire a Lepograva l’epiteto di centro religioso e culturale della Croazia nord-occidentale. 

lepoglavski ahta geoloski spomenik prirode kameni vrh autor Bozidar Breski

Il sesto monumento naturale geologico della Croazia

GAVEZNICA-KAMENI VRH

Il territorio di Gaveznica-Kameni vrh è protetto per legge dal 18 marzo 1998 come sesto monumento geologico della Croazia. L’area protetta coincide con il giacimento di una pietra semipreziosa chiamata agata. Si tratta dell’unico vulcano fossile conosciuto della Croazia, risalente a circa 22 milioni di anni fa. Il colle di Kameni vrh oggi è particolare per l’enorme buca lasciata dalla cava abbandonata di Gaveznica, il cui aspetto ricorda proprio il cratere d’un vulcano. Qui i detenuti che scontavano la loro pena nel carcere di Lepoglava estraevano una roccia vulcanica chiamata andesite iperstenica che, grazie alla sua grande durezza, è adatta ad essere impiegata come strato di base nella costruzione delle strade. Oggi l’area di Gaveznica-Kameni vrh rappresenta una località di grande interesse scientifico, didattico e turistico.

Paraglider

Ravna gora – la montagna più a nord del Hrvatsko zagorje

Con i suoi 686 metri, la Ravna gora è la montagna più a nord del Hrvatsko zagorje. Orientata in direzione sudovest-nordest, è ricca di tante varietà vegetali e animali. Ma ciò che la rende davvero speciale è una grotta con tanti fenomeni carsici, ideale per una bella escursione in quota. Sulla Ravna gora ci sono due decolli per il parapendio, la piccola cappella dei Santi Re Magi e, in cima al monte, un belvedere panoramico da cui si può ammirare tutta l’area circostante. La Ravna gora, insomma, offre tanti spunti per lo svago e la possibilità di ristorarsi e pernottare in due rifugi escursionistici.

Velike pećine, pareti alte 50-80 metri di roccia calcarea bianca, attraggono gli arrampicatori e gli alpinisti. In cima alle Velike pećine si staglia un gran crocifisso di legno. La leggenda lega questo luogo ad un amore infelice. Pare, infatti, che una fanciulla di nobile famiglia, persa la testa per un giovane del posto d’umili origini, in un momento di disperazione si sia gettata nel vuoto proprio dal punto in cui s’erge la croce.

La piccola cappella dei Santi Re Magi, risalente al 1619, fu costruita grazie a una donazione del conte Ivan Drašković, allora proprietario del castello di Trakošćan. Tra le sue pareti sono custoditi un bel pulpito e tre altari originali.

I Re Magi (Tri kralja), è la cima più alta della Ravna gora (681 metri), sul cui cucuzzolo si staglia una piramide alta 10,7 metri da cui è possibile ammirare tutta la bellezza delle terre circostanti.

Zupci è il nome d’un insieme di spuntoni rocciosi spezzati e circondati dal verde dei boschi. Accanto ad essi c’è una radura scoscesa che gli appassionati di parapendio usano come decollo.

lepoglava

Lepoglava – kolebka nauki, sztuki i edukacji

Lepoglava to idylliczne miasto w sercu Zagorja, położone między górami Ivanščica i Ravna gora, wzdłuż koryta rzeki Bednji. To miasto o wspaniałej i charakterystycznej historii, dziedzictwie kulturowym i zabytkach przyrodniczych. Pierwsza wzmianka o miejscowości Lepoglava pochodzi z 1399 roku, a wraz z przybyciem paulinów w 1400 roku i budową kościoła i klasztoru Lepoglava stała się kolebką nauki, sztuki, kultury i edukacji. W 1503 r. rozpoczęło działalność pierwsze publiczne gimnazjum w Chorwacji, w 1656 r. powstał Wydział Filozoficzny, a następnie pierwszy chorwacki uniwersytet. Pod koniec XVIII wieku klasztor został przekształcony w więzienie, w którym w XX wieku więziono m.in Josipa Broza, Mošę Pijadę, Alojzija Stepinca, Franja Tuđmana, „chorwacki proljećari“. Na obszarze miasta Lepoglava znajdują się Kamenica i Višnjica, miejsca, miejscowości, w których dominują kościoły i kaplice z XVII czyli i XVIII wieku.  Dziś Lepoglava jest miastem liczącym ponad 8000 mieszkańców, które pielęgnuje tradycję i kulturę oraz rozwija ofertę turystyczną opartą na bogatym dziedzictwie historycznym i atrakcjach przyrodniczych.

lepoglavska cipka autor Darko Goranak Godar

Niezwykła koronka – wielowiekowa tradycja robienia koronek klockowych w Lepoglavie.
Koronka lepoglavska

Niezwykła koronka – piękno i magia, którą wedle podań wieki temu przywieźli do Chorwacji paulini, to szczególna cecha Lepoglavy i jej okolic. Sztuka wytwarzania koronki stopniowo stawała się coraz popularniejsza wśród mieszkańców wsi i tak powstała tradycja, która przetrwała do dziś. Koronka lepoglavska przeżywała swój prawdziwy rozkwit pod koniec XIX wieku i w pierwszej połowie XX wieku dzięki Zlati pl. Šufflay, która jako pierwsza zorganizowała produkcję koronek i wzbogaciła ją o ludowe motywy. Jej pracę z ogromnym powodzeniem kontynuowała Danica Brossler po I wojnie światowej. Dzieło Danicy Brossler jest podstawą cech technologicznych koronki lepoglavskiej, co których zaliczyć można: technikę wytwarzania: koronka klockowa; sposób wytwarzania: za pomocą okrągłej twardej podkładki i parzystej liczby drewnianych patyczków („dedek i bateki“), nad szablonem rysunkowym, splecione w sposób uwydatniający kontury pojedynczego motywu, którego powierzchnia wyraża się zawsze kombinacją gęstej i rzadkiej dzianiny; materiał: nić lniana, nić bawełniana w kolorze białym i beżowym (oznaczenia grubości od 100 do 200); zdobnictwo: geometryczne i stylizowane motywy roślinne i zwierzęce; najczęściej występujące motywy to ścieżka, ślimak, „frkač“, rogal, róża, róża makowa, liść róży, liść dębu, kwiat, kwiat z liściem, bluszcz, żołądź, motyl, ptak;  podłoże i wypełnienie: siatka-nić, siatka z pętelką, pajęczyna, plaster miodu z liśćmi, szachownica, litera „k”, siatka skośna; produkty: tabliczki-podkładki o krągłym, owalnym i prostokątnym kształcie w różnych rozmiarach. Wielowiekowa tradycja wytwarzania koronek batikowych w regionie Lepoglava powstała i nadal trwa jako wyjątkowa forma koronkarstwa, co jest niewątpliwie zasługą talentu Danicy Brossler. W jej ślady poszło wiele utalentowanych koronczarek, które wiedziały, jak zamienić jej pomysły w gotowy produkt, znany dziś jako KORONKA LEPOGLAVSKA. W 2009 roku koronka z Lepoglavy została wpisana na listę niematerialnego dziedzictwa kulturowego świata UNESCO. Szczególne znaczenie w promocji koronki lepoglavskiej mają międzynarodowe festiwale koronek, które odbywają się co roku we wrześniu.

crkva lepoglava

Najpiękniejszy kościół w północnej Chorwacji, sześcioletni kościół św. Mary
Kościół Niepokalanego Poczęcia Najświętszej Maryi Panny

Budowę kościoła i klasztoru Paulinów rozpoczęto w XV wieku, a od połowy XVII wieku kościół był rozbudowywany i dekorowany. Kościół jest barokizowaną budowlą gotycką, której wnętrze wypełniają barokowe meble, rzeźby w drewnie, barokowe ołtarze i freski Jana Chrzciciela Rangera. W sanktuarium dominuje barokowy ołtarz z XVIII wieku, obok którego znajdują się kolejne cztery ołtarze i trzy boczne kaplice. W kościele znajdują się jedne z najstarszych organów w Chorwacji pochodzące z 1649 roku, które są nadal sprawne. Kościół jest dobrem kulturalnym o znaczeniu narodowym. Budowa klasztoru trwała od 1650 do 1711 roku, a wraz z likwidacją zakonu paulinów w 1786 roku klasztor został oddany pod administrację państwową – wtedy też przekształcono klasztor w więzienie, które zamknięto w 2001 roku, klasztor zaś zwrócono diecezji Varaždin, która stworzyła w nim ośrodek duszpasterski. Renowacja klasztoru Paulinów w Lepoglavie ma na celu przywrócenie świetności dawnego centrum religijnego i kulturalnego północno-zachodniej Chorwacji.

lepoglavski ahta geoloski spomenik prirode kameni vrh autor Bozidar Breski

Szósty geologiczny pomnik przyrody w Chorwacji

GAVEZNICA-KAMENI VRH

Obszar Gaveznica-Kameni vrh jest prawnie chroniony od 18 marca 1998 roku jako szósty geologiczny pomnik przyrody w Chorwacji. Pod ochroną znalazło się złoże półszlachetnego agatu. Jest to jedyny zachowany skamieniały wulkan w Chorwacji, który powstał około 22 mln lat temu. Dziś wzgórze Kameni vrh to ogromne wyrobisko opuszczonego kamieniołomu Gaveznica, które wygląda jak krater wulkanu. Tam więźniowie z Lepoglavy wydobywali ze skały wulkanicznej andezyt hiperstenowy, który jest bardzo solidnym kamieniem wykorzystywanym do budowy nawierzchni drogowej. Dziś obszar Gaveznica-Kameni vrh jest atrakcją naukową, edukacyjną i turystyczną.

Paraglider

Ravna Gora – najbardziej wysunięta na północ góra w regionie Hrvatsko zagorje

Ravna gora jest najbardziej wysuniętą na północ górą w regionie Hrvatsko zagorje, która liczy 686 metrów wysokości. Rozciąga się w kierunku południowego zachodu i północnego wschodu. Jest bogata w różnorodną florę i faunę, a o jej wyjątkowości stanowi też jaskinia, która ze względu na niezwykłą rzeźbę krasową stanowi interesujący cel pieszych wycieczek.Na Ravnej Górze znajdują się dwa startowiska paralotniowe, kaplica Trzech Króli, a na szczycie znajduje się punkt widokowy, z którego można podziwiać całą okolicę. Ravna gora to doskonałe miejsce na wypoczynek, posiłek i nocleg w dwóch schroniskach górskich.

Duże jaskinie, wysokie i strome skały 50 – 80 metrów z jasnego wapienia to doskonałe miejsce na wspinaczkę skalną i alpejską. Na szczycie Wielkich Jaskiń znajduje się duży drewniany krzyż. Wedle ustnych podać nieszczęśliwie zakochana w miejscowym chłopie szlachcianka rzuciła się z tego miejsca w chwili rozpaczy.

Kaplica Trzech Króli, zbudowana w 1619 r. Jej fundatorem był hrabia Ivan Drašković, ówczesny właściciel zamku Trakošćan. Wewnątrz znajduje się oryginalnie zachowana ambona i trzy ołtarze.

Trzech Króli (681 metar), szczyt góry Ravna gora, gdzie znajduje się piramida o wysokości 10,7 metra, z której rozciąga się przepiękny widok na całą okolicę.

Zupci, grupa spiczastych, spękanych skał otoczonych lasem. Nieopodal znajduje się polana na skarpie wykorzystywana przez paralotniarzy jako lotnisko.

Share this post:
Facebook
Twitter
WhatsApp
Email

We speak English too

We've detected you might not be speaking Croatian language. Our website is also available in English.
Please click on link to view the English version:

If you’re not fluent with English, we also have some basic informations translated in Slovenian, German, Italian and Polish.

Skip to content